Suha koža: vzroki, znaki in kako izbrati pravo kremo za suho kožo

Uvod

Suha koža se pogosto začne tiho. Najprej z občutkom zategovanja po umivanju. Potem pride hrapavost. Luščenje. Srbečica. Občutek, da krema pomaga samo za nekaj minut, potem pa je koža spet suha, napeta in brez udobja.

Če imaš suho kožo na obrazu, rokah, komolcih, nogah, stopalih ali po telesu, nisi edini. Suha koža je ena najpogostejših kožnih težav, vendar ni vedno enaka. Pri nekaterih se pojavi samo pozimi. Pri drugih je prisotna skozi vse leto. Nekateri jo zamenjajo z dehidrirano kožo in zato izberejo napačno nego.

Prava krema za suho kožo ne sme narediti samo tega, da kožo za trenutek zmehča. Dobra formula mora kožo navlažiti, nahraniti in podpreti njeno zaščitno bariero, da vlago tudi bolje zadrži.

V tem vodiču izveš:

• zakaj nastane suha koža
  • kako ločiti suho in dehidrirano kožo
  • kako prepoznati znake oslabljene kožne bariere
  • katere sestavine so najboljše za suho kožo
  • katerim sestavinam se je bolje izogniti
  • kako izbrati pravo kremo za obraz, telo, roke ali zelo suho kožo
  • kako zgraditi rutino, ki koži prinese več udobja

Če iščeš nego za suho, hrapavo ali občutljivo kožo, razišči MIKKA® izdelke za nego kože.

Kaj je suha koža?

Suha koža je stanje, pri katerem koži pogosto primanjkuje lipidov oziroma maščobnih sestavin, ki pomagajo zadrževati vlago. Kožna bariera deluje kot zaščitna plast med kožo in zunanjim svetom. Ko je ta plast oslabljena, vlaga lažje izhlapeva, dražljaji pa lažje vstopijo.

Zato suha koža ni samo koža, ki potrebuje malo več kreme. Pogosto gre za kožo, ki potrebuje več podpore: vlago, hranilne sestavine in zaščito.

Najpogostejši znaki suhe kože so:

• zategovanje
  • hrapavost
  • luščenje
  • srbečica
  • pordelost
  • občutljivost
  • razpoke
  • pekoč občutek po nanosu nekaterih izdelkov
  • občutek, da krema hitro “izgine”

Suha koža je pogosto dolgoročnejši tip kože, vendar se lahko poslabša zaradi vremena, napačne kozmetike, vroče vode, staranja, hormonskih sprememb ali agresivnega čiščenja.

Suha ali dehidrirana koža – kakšna je razlika?

Suha in dehidrirana koža nista isto, čeprav se občutek lahko zdi podoben. To je ena najpomembnejših razlik pri izbiri prave kreme.

Suhi koži pogosto primanjkuje lipidov oziroma maščob. Dehidrirani koži primanjkuje vode.

To pomeni, da lahko imaš mastno kožo, ki je hkrati dehidrirana. In lahko imaš suho kožo, ki poleg lipidov potrebuje tudi več vlage.

Suha koža

Suha koža pogosto proizvaja premalo sebuma oziroma lipidov. Zato je njena zaščitna bariera bolj občutljiva, koža pa hitreje izgublja vlago.

Znaki suhe kože:

• zategovanje po umivanju
  • hrapava tekstura
  • luščenje
  • razpokana koža
  • srbečica
  • pordelost
  • občutljivost na kozmetiko
  • občutek nelagodja po čiščenju

Suha koža običajno potrebuje bogatejšo nego z emolienti, rastlinskimi olji, masli, ceramidi in sestavinami, ki podpirajo kožno bariero.

Dehidrirana koža

Dehidrirana koža je stanje, pri katerem koži primanjkuje vode. Lahko se pojavi pri katerem koli tipu kože, tudi pri mastni ali mešani.

Znaki dehidrirane kože:

• zategovanje
  • pust in utrujen videz
  • drobne linije zaradi pomanjkanja vlage
  • začasna občutljivost
  • občutek, da je koža “žejna”
  • poslabšanje zaradi mraza, sonca, vetra, klimatskih naprav ali ogrevanja

Dehidrirana koža potrebuje vlažilce, kot so hialuronska kislina, glicerin, aloe vera in pantenol.

Kratka primerjalna tabela

Prava nega se začne tukaj. Če koži primanjkuje vode, potrebuje vlažilce. Če ji primanjkuje lipidov, potrebuje hranilne in barierne sestavine. Če ji primanjkuje obojega, potrebuje kombinacijo.

Zakaj nastane suha koža?

Suha koža redko nastane zaradi enega samega razloga. Pogosto gre za kombinacijo zunanjih vplivov, notranjih dejavnikov in vsakodnevnih navad, ki skupaj oslabijo zaščitno funkcijo kože.

Zunanji vplivi

Okolje ima velik vpliv na stanje kože. Suha koža se pogosto poslabša v hladnejših mesecih, ko je zrak zunaj hladen, v prostorih pa suh zaradi ogrevanja.

Pogosti zunanji dejavniki so:

• nizke temperature
  • veter
  • suh zrak
  • centralno ogrevanje
  • klimatske naprave
  • sonce
  • klorirana voda
  • pogosto tuširanje
  • vroča voda
  • agresivna čistila
  • detergenti
  • pogosto umivanje rok

Roke, obraz, goleni in stopala so zaradi teh vplivov pogosto med prvimi predeli, kjer se suhost pokaže.

Notranji dejavniki

Nekateri vzroki prihajajo od znotraj. Koža je lahko naravno bolj suha zaradi genetike ali manjše proizvodnje sebuma. S staranjem se proizvodnja lipidov pogosto zmanjša, zato zrela koža hitreje postane suha, tanjša in manj elastična.

Notranji dejavniki vključujejo:

• genetiko
  • staranje kože
  • hormonske spremembe
  • naravno manjšo proizvodnjo sebuma
  • občutljivo kožo
  • nagnjenost k atopiji ali ekcemom

Pri dolgotrajni, zelo razpokani ali boleči koži je smiseln posvet s strokovnjakom, ker lahko suhost včasih spremlja tudi kožno stanje, ki potrebuje drugačno obravnavo.

Življenjski slog in navade

Tudi vsakodnevne navade lahko močno vplivajo na suhost kože.

Pogosti sprožilci so:

• premalo vnosa tekočine
  • pomanjkanje spanja
  • kajenje
  • alkohol
  • neuravnotežena prehrana
  • premalo zdravih maščob
  • preveč pilinga
  • preveč aktivnih sestavin hkrati
  • prepogosta menjava izdelkov
  • neustrezna kozmetična rutina

Koža potrebuje doslednost. Če jo vsak dan izsušujemo z vročo vodo, močnimi čistili in preveč aktivnimi sestavinami, tudi najboljša krema težko opravi svoje delo.

Kako prepoznamo suho kožo?

Suha koža se ne kaže vedno enako. Včasih je blaga in se pojavi samo po umivanju. Včasih je izrazita, luskasta in občutljiva. Pomembno je prepoznati stopnjo suhosti, ker vsaka ne potrebuje enake rutine.

Najpogostejši znaki suhe kože

Najpogostejši znaki so:

• občutek napetosti
  • hrapava tekstura
  • luščenje
  • srbečica
  • pordelost
  • razpoke
  • pekoč občutek
  • občutljivost na kozmetiko
  • občutek, da krema hitro izgine

Če po nanosu kreme koža nekaj časa deluje boljše, nato pa se hitro spet zategne, je možno, da krema vsebuje premalo lipidne oziroma barierne podpore.

Stopnje suhe kože

1. Blago suha koža
   Rahlo zategovanje, občasna hrapavost in občutek suhosti po umivanju. Pogosto pomaga že nežnejše čiščenje in nekoliko bogatejša vlažilna krema.
2. Suha koža
   Vidno luščenje, pogostejše zategovanje, srbečica in hrapavi predeli. Koža potrebuje dosledno rutino z vlažilnimi in hranilnimi sestavinami.
3. Zelo suha koža
   Razpokana, zelo napeta, občutljiva ali boleča koža. Potrebuje bogatejšo nego in več potrpežljivosti. Če se stanje ne izboljša ali se slabša, je priporočljiv posvet z dermatologom ali farmacevtom.

Kje se suha koža najpogosteje pojavi?

Suha koža se lahko pojavi kjer koli, vendar so nekateri predeli bolj izpostavljeni zaradi vremena, umivanja, trenja ali tanjše kože.

Suha koža na obrazu

Obraz je vsak dan izpostavljen mrazu, vetru, soncu, onesnaženju in čiščenju. Suha koža na obrazu se pogosto pokaže kot luščenje, zategovanje po umivanju, drobne linije in občutek občutljivosti.

Za obraz izberi nežno čiščenje, redno vlaženje in kremo, ki združuje vlažilce in lipide. Dnevna krema naj bo prijetna pod SPF, nočna pa je lahko bogatejša.

Suha koža na rokah

Roke so izpostavljene vodi, milom, razkužilom, detergentom in mrazu. Zato se pogosto izsušijo hitreje kot drugi predeli.

Pri suhih rokah pomaga redno nanašanje kreme po umivanju, uporaba rokavic pri čiščenju in bogatejša nega pred spanjem.

Suha koža na telesu

Suha koža na telesu se pogosto pojavi na golenih, komolcih, kolenih, hrbtu in ramenih. Veliko ljudi opazi srbečico po prhanju, posebej pozimi.

Za telo so primerni losjoni, masla ali olja, ki kožo navlažijo, nahranijo in zaščitijo pred izsuševanjem.

Suha koža na stopalih in petah

Hrapave pete, razpoke in zadebeljena koža so pogosti znaki zelo suhe kože na stopalih. Ta predel potrebuje bogatejšo nego, balzam ali maslasto kremo.

Odmrlo kožo odstranjuj nežno, brez agresivnega drgnjenja. Če so razpoke globoke, boleče ali krvavijo, je priporočljiv strokovni nasvet.

Kaj je kožna bariera in zakaj je pomembna pri suhi koži?

Kožna bariera je zunanja zaščitna plast kože. Deluje kot zid. Zadržuje vlago v koži in jo ščiti pred zunanjimi dražljaji, bakterijami, onesnaževalci in vremenskimi vplivi.

Sestavljena je iz lipidov, med katerimi so ceramidi, maščobne kisline in holesterol. Ko je bariera zdrava, koža bolje zadržuje vlago in se počuti udobno. Ko je oslabljena, vlaga hitreje izhlapeva, koža pa postane suha, občutljiva, hrapava ali razdražena.

Kožna bariera je kot zid z razpokami. Vlaga uhaja, dražljaji pa lažje vstopijo. Zato pri suhi koži ni dovolj samo dodajanje vode. Treba je podpreti tudi zaščitno plast kože.

Kako izgleda oslabljena kožna bariera?

Znaki oslabljene bariere so:

• pekoč občutek po nanosu kozmetike
  • rdečica
  • zategovanje
  • hrapavost
  • luščenje
  • občutek, da izdelki “pečejo”
  • večja občutljivost na mraz, veter ali čistila

Pri suhi koži je podpora kožni barieri ena najpomembnejših nalog nege.

Katere sestavine so najboljše za suho kožo?

Dobra krema za suho kožo običajno združuje tri tipe sestavin: vlažilce, emoliente in okluzivne sestavine. Najboljše formule pa dodajo še lipide in sestavine za podporo kožni barieri.

Vlažilci – sestavine, ki vežejo vodo

Vlažilci privlačijo in vežejo vodo v zgornjih plasteh kože. Odlični so pri dehidrirani koži, pri pravi suhi koži pa pogosto potrebujejo še lipidno podporo.

Koristne vlažilne sestavine so:

• hialuronska kislina
  • glicerin
  • aloe vera
  • urea oziroma sečnina
  • pantenol
  • natrijev PCA
  • sorbitol

Hialuronska kislina in glicerin sta odlična za občutek bolj navlažene, gladke in polne kože. Pantenol in aloe vera sta posebej prijetna pri občutljivi koži.

Emolienti – sestavine, ki mehčajo kožo

Emolienti pomagajo zmehčati hrapavo površino kože, izboljšajo občutek udobja in podprejo kožo, ki ji primanjkuje lipidov.

Pogosti emolienti so:

• rastlinska olja
  • konopljino olje
  • jojobino olje
  • mandljevo olje
  • avokadovo olje
  • olivno olje
  • karitejevo maslo
  • skvalan

Konopljino olje je rastlinsko olje, bogato z maščobnimi kislinami. V negi suhe kože je smiselno kot del hranilne oziroma lipidne podpore, saj prispeva k občutku mehkobe in udobja. Ni čudežna rešitev, je pa dobra sestavina v premišljeni formuli.

Okluzivne sestavine – zaščita pred izgubo vlage

Okluzivne sestavine ustvarijo zaščitni sloj na površini kože in pomagajo zmanjšati izgubo vlage.

Primeri okluzivnih sestavin:

• rastlinska masla
  • voski
  • bogatejša olja
  • lanolin, kadar je primeren
  • karitejevo maslo

Posebej koristne so pri zelo suhi koži, suhih rokah, stopalih, razpokanih petah in pozimi, ko je koža dodatno izpostavljena mrazu in vetru.

Lipidi in sestavine za podporo kožni barieri

Pri suhi koži ni pomembno samo dodajanje vlage. Koža potrebuje tudi sestavine, ki podpirajo njeno zaščitno funkcijo.

Pomembne sestavine so:

• ceramidi
  • maščobne kisline
  • omega 3 in omega 6
  • linolna kislina
  • linolenska kislina
  • vitamin E
  • niacinamid
  • ovseni beta-glukan

Ceramidi, maščobne kisline in omega maščobe so pomembni za razumevanje nege suhe kože, ker pomagajo podpirati lipidni del kožne bariere.

Katerim sestavinam se je pri suhi koži bolje izogniti?

Pri suhi koži ni treba demonizirati vseh sestavin. Pomembno pa je biti previden z izdelki, ki lahko kožo dodatno izsušijo ali razdražijo.

Agresivni alkoholi

Pri suhi ali občutljivi koži je smiselno biti previden pri sestavinah, kot so:

• alcohol denat.
  • ethanol
  • isopropyl alcohol
  • SD alcohol

Če so med prvimi sestavinami v izdelku, lahko pri nekaterih ljudeh prispevajo k občutku zategovanja ali izsušenosti.

Sulfati in agresivna čistila

Premočna peneča čistila lahko oslabijo občutek udobja na koži, posebej če je ta že suha ali občutljiva.

Bodi pozoren na:

• sodium lauryl sulfate
  • ammonium lauryl sulfate
  • premočna čistila, ki po umivanju pustijo občutek “škripajoče” kože

Pri suhi koži čistilo ne sme pustiti občutka, da je koža popolnoma razmaščena.

Preveč parfumirani izdelki

Dišave niso nujno problem za vsakogar. Pri zelo suhi, občutljivi ali razdraženi koži pa so lahko dodaten dražljaj.

Če koža hitro reagira, izberi izdelke brez močnega parfuma ali z minimalno dišavno sestavo.

Prepogost piling in preveč aktivnih sestavin

Suha koža pogosto ne prenese preveč agresivnega pristopa. Previdno pri:

• prepogosti uporabi kislin
  • grobih mehanskih pilingih
  • retinoidih brez postopnega uvajanja
  • kombiniranju preveč aktivnih sestavin hkrati

Piling lahko koristi, vendar mora biti nežen in redek. Pri razpokani ali zelo razdraženi koži ni prva izbira.

Ali mora biti krema za suho kožo mastna?

Ne nujno. To je eden najpogostejših mitov. Najboljša krema za suho kožo ni vedno najgostejša ali najbolj mastna. Pomembnejša je sestava kot sama tekstura.

Lahka krema je lahko odlična, če vsebuje vlažilce, lipide in sestavine za podporo bariere. Bogatejša krema pa je pogosto bolj primerna za zelo suho kožo, zimo, roke, stopala ali nočno nego.

Praktično pravilo:

Če koži primanjkuje vode, potrebuje vlažilce.
Če ji primanjkuje lipidov, potrebuje hranilne in barierne sestavine.
Če ji primanjkuje obojega, potrebuje kombinacijo.

Kako izbrati pravo kremo za suho kožo?

Najboljša krema za suho kožo je tista, ki ustreza tvojemu predelu kože, stopnji suhosti, občutljivosti in letnemu času.

Krema za suho kožo na obrazu

Krema za suho kožo na obrazu naj bo dovolj hranilna, a ne pretežka za dnevno uporabo. Dobra izbira vsebuje vlažilce in lipide, hkrati pa je prijetna pod SPF ali ličili.

Zjutraj izberi kremo, ki se lepo vpije. Zvečer si lahko privoščiš bogatejšo teksturo.

Za vsakodnevno nego obraza razišči MIKKA® Day Cream.

Krema za zelo suho kožo

Zelo suha koža potrebuje bogatejšo teksturo, več emolientov, sestavine za podporo bariere in redno uporabo.

Pri zelo suhi koži išči:

• ceramide
  • rastlinska olja
  • masla
  • pantenol
  • glicerin
  • hialuronsko kislino
  • vitamin E

Zvečer lahko dodaš še oljno oziroma lipidno nego, če koži to ustreza.

Krema za suho in občutljivo kožo

Če je koža suha in občutljiva, naj bo formula nežna. Manj je pogosto več.

Izberi izdelke z:

• pantenolom
  • aloe vero
  • beta-glukanom
  • ceramidi
  • niacinamidom
  • nežnimi rastlinskimi olji

Izogibaj se močnim dišavam, agresivnim čistilom in preveč aktivnim sestavinam hkrati.

Krema za suho kožo z nepravilnostmi

Suha koža in mozolji se lahko pojavijo skupaj. V tem primeru ne izsušuj kože še bolj, saj lahko to poslabša občutek zategovanja in poruši bariero.

Išči lažje, nekomedogene, a dovolj vlažilne formule. Cilj je ravnotežje: dovolj vlage, brez težkega občutka.

Dnevna ali nočna krema za suho kožo?

Dnevna krema naj bo prijetna za nošenje, naj se dobro vpije in naj deluje pod SPF. Nočna krema je lahko bogatejša, ker ponoči ni ličil ali dnevnih obremenitev.

Pri zelo suhi koži je večerna rutina pogosto najboljši čas za dodatno lipidno podporo.

Za bogatejšo večerno nego razišči MIKKA® Night Cream.

Pravilna rutina za nego suhe kože

Rutina za suho kožo ni zapletena. Temelji na štirih korakih: nežno čiščenje, vlaženje, hranjenje in zaščita.

1.      Nežno čiščenje

Izogibaj se agresivnim čistilom in vroči vodi. Mlačna voda je prijaznejša do kože. Po umivanju kožo nežno popivnaj z brisačo, brez drgnjenja.

Če koža po čiščenju močno zateguje, je čistilni izdelek verjetno premočan.  Za nežno čiščenje kože razišči MIKKA® čistilo za obraz.

2.      Vlaženje

Vlažilne sestavine nanesi na rahlo vlažno kožo. Tako pomagajo bolje vezati vlago. Pri suhi koži je redna uporaba pomembnejša kot občasna obilna nega.

Za dodatno podporo lahko pred kremo uporabiš vlažilni serum.

Za dodatno hidracijo v rutini preveri MIKKA® Lifting Serum

3.      Hranjenje in zaščita kožne bariere

Krema z lipidi, olji, masli ali ceramidi pomaga podpreti kožno bariero in zmanjšati občutek izsušenosti. Pri zelo suhi koži lahko zvečer dodaš še oljno nego.

Konopljino olje ali drugi rastlinski viri maščobnih kislin so smiselna sestavina tega koraka, ker podpirajo hranilni del rutine.

4.      Zaščita pred soncem

SPF je pomemben tudi pri suhi koži. Sonce lahko prispeva k izgubi vlage, pigmentacijskim nepravilnostim in prezgodnjemu staranju kože.

Zjutraj naj bo SPF zadnji korak rutine.

5.      Nežen piling, vendar ne prepogosto

Piling lahko pomaga odstraniti odmrle kožne celice in izboljša občutek gladkosti. Pri suhi koži mora biti nežen in ne prepogost.

Pri razpokani, boleči ali močno razdraženi koži piling ni dobra prva izbira.

Dodatni nasveti za preprečevanje suhe kože

1. Tuširanje naj ne bo predolgo.
2. Voda naj bo mlačna, ne vroča.
3. Kožo po prhanju nežno popivnaj, ne drgni.
4. Kremo nanesi kmalu po umivanju, ko je koža še rahlo vlažna.
5. V ogrevanih prostorih uporabljaj vlažilnik zraka.
6. Pozimi zaščiti kožo pred vetrom in mrazom.
7. Po bazenu speri klorirano vodo in nanesi vlažilno nego.
8. Pri čiščenju doma uporabljaj zaščitne rokavice.
9. Pij dovolj tekočine čez dan.
10. V prehrano vključi zdrave maščobe, kot so oreščki, avokado, oljčno olje in mastne ribe.

Majhne navade niso glamurozne. So pa tiste, ki kožo vsak dan malo manj obremenijo.

Kdaj suha koža potrebuje strokovno pomoč?

Pri blagi ali zmerni suhi koži je dobra rutina pogosto dovolj. Včasih pa je priporočljiv posvet z dermatologom ali farmacevtom.

Strokovno pomoč poišči, če:

• je koža zelo razpokana
  • je prisotna bolečina
  • se pojavi krvavitev
  • je srbečica zelo močna
  • se stanje kljub redni negi ne izboljša
  • se pojavijo znaki okužbe
  • sumiš na atopijski dermatitis, ekcem, luskavico ali drugo kožno stanje

Ne diagnosticiraj sam. Če so težave dolgotrajne, zelo izrazite ali se slabšajo, je strokoven nasvet najbolj varen korak.

Pogoste napake pri negi suhe kože

Vroča voda med tuširanjem

Vroča voda lahko dodatno izsuši kožo. Rešitev je mlačna voda in krajši tuš.

Prepogosto prhanje

Dolgo in pogosto prhanje lahko oslabi občutek udobja na koži. Rešitev je krajši stik z vodo in nanos kreme takoj po prhanju.

Agresivna čistila

Če čistilo po umivanju pusti občutek zategovanja, je morda premočno. Rešitev je blago čistilo brez agresivnega penečega učinka.

Prelahka krema

Če je koža res suha, lahka vlažilna krema morda ni dovolj. Rešitev je krema z lipidi, olji, masli ali ceramidi.

Samo vlažilci brez lipidne podpore

Vlažilci vežejo vodo, vendar jo suha koža brez lipidov hitro izgubi. Rešitev je kombinacija vlažilnih in hranilnih sestavin.

Preskakovanje SPF zaščite

SPF ni samo poletni izdelek. Rešitev je vsakodnevna zaščita, posebej pri izpostavljenosti soncu.

Prepogost piling

Preveč pilinga lahko kožo oslabi. Rešitev je nežen piling, redko in samo takrat, ko koža ni razdražena.

Menjava izdelkov vsakih nekaj dni

Koža potrebuje čas za prilagoditev. Rešitev je doslednost vsaj nekaj tednov, razen če izdelek povzroča draženje.

Kako v nego suhe kože vključiti konopljino olje?

Konopljino olje je rastlinsko olje, ki vsebuje maščobne kisline, med njimi linolno in linolensko kislino. Primerno je kot del hranilne oziroma lipidne nege za suho, hrapavo ali občutljivo kožo.

Lahko pomaga pri:

• občutku mehkobe
  • hranilnem delu rutine
  • negi hrapavih predelov
  • formulah za kreme, olja, balzame ali telesna masla
  • dodatni večerni lipidni podpori

Konopljino olje ni čudežna rešitev za suho kožo. Je pa smiselna sestavina v dobro sestavljeni rutini, saj prispeva k občutku udobja in podpira hranilni del nege.

Odkrij MIKKA® nego kože z izbranimi negovalnimi sestavinami za občutek mehkobe, udobja in bolj nahranjene kože.

Priporočena rutina glede na stanje kože

Če je koža rahlo suha

• blago čistilo
  • lahka do srednje bogata vlažilna krema
  • SPF zjutraj
  • po potrebi bogatejša krema zvečer

Če je koža zelo suha ali luskasta

• nežno čiščenje
  • vlažilni serum ali tonik brez agresivnih sestavin
  • bogata krema z lipidi in bariernimi sestavinami
  • dodatna oljna oziroma lipidna nega zvečer
  • nežen piling samo občasno, če koža ni razdražena

Če je koža suha in občutljiva

• minimalistična rutina
  • nežno čistilo
  • krema z bariernimi sestavinami
  • izogibanje močnim dišavam
  • postopno uvajanje novih izdelkov

Če je koža suha predvsem pozimi

• bogatejša dnevna krema
  • zaščita pred vetrom in mrazom
  • vlažilnik zraka v ogrevanih prostorih
  • redna nega rok po umivanju
  • SPF pri izpostavljenosti soncu, snegu ali goram

Najpogostejša vprašanja o suhi koži

Katera krema je najboljša za suho kožo?

Najboljša krema za suho kožo ni enaka za vse. Odvisna je od stopnje suhosti, občutljivosti in predela kože. Dobra krema naj vsebuje kombinacijo vlažilnih sestavin, emolientov in bariernih sestavin. Za obraz je pogosto primerna lažja dnevna in bogatejša nočna različica, za telo, roke in stopala pa bogatejša formula.

Ali je suha koža isto kot dehidrirana koža?

Ne. Suhi koži primanjkuje lipidov oziroma maščobnih sestavin in je pogosto tip kože. Dehidrirani koži primanjkuje vode in je stanje, ki se lahko pojavi pri katerem koli tipu kože. Zato potrebujeta različno nego.

Zakaj je moja koža suha tudi po nanosu kreme?

Možnih razlogov je več. Krema je lahko prelahka, ne vsebuje dovolj lipidov, čistilo je preagresivno, voda med prhanjem je prevroča ali pa je kožna bariera oslabljena. Pri suhi koži je treba preveriti celotno rutino, ne samo kremo.

Ali je olje dovolj za nego suhe kože?

Olje lahko pomaga hraniti in mehčati kožo, vendar pogosto ni dovolj samo po sebi. Suha koža običajno potrebuje kombinacijo vlažilnih sestavin, kreme in lipidne podpore. Olje pomaga zadržati vlago, ne doda pa nujno vode v kožo.

Ali lahko imam hkrati suho kožo in mozolje?

Da. Suha koža in mozolji se lahko pojavijo skupaj. V tem primeru izberi lažje, nekomedogene formule, ki dovolj vlažijo, ne da bi mašile pore. Agresivno izsuševanje kože pogosto poslabša občutek nelagodja.

Kako pogosto naj uporabljam kremo za suho kožo?

Kremo za suho kožo uporabljaj vsak dan, običajno zjutraj in zvečer. Pri rokah ali zelo suhih predelih jo lahko nanašaš večkrat dnevno, posebej po umivanju ali prhanju.

Kaj pomaga pri suhi koži pozimi?

Pozimi pomagajo bogatejša krema, zaščita pred vetrom, mlačna voda, vlažilnik zraka v ogrevanih prostorih in redna nega po prhanju. SPF je pomemben tudi pozimi, posebej na snegu, v gorah ali ob močnem soncu.

Kdaj moram zaradi suhe kože k dermatologu?

K dermatologu ali farmacevtu je priporočljivo, če je koža razpokana, boleča, krvavi, se ne izboljša kljub ustrezni negi ali če sumiš na kožno stanje, kot so ekcem, atopijski dermatitis ali luskavica.

Zaključek

Suha koža potrebuje več kot samo vodo. Potrebuje nego, ki jo hkrati vlaži, hrani in ščiti. Zato je najboljša krema za suho kožo tista, ki združuje vlažilne sestavine, emoliente, lipide in podporo kožni barieri.

Rutina ne rabi biti zapletena. Nežno čiščenje. Redno vlaženje. Hranilna krema. Zaščita pred soncem. Manj vroče vode. Manj agresivnih sestavin. Več doslednosti.

Preveri sestavine svoje trenutne kreme. Vsebuje vlažilce? Vsebuje lipide? Podpira kožno bariero? Če ne, je morda čas za bolj premišljeno nego.

Pri zelo suhi, razpokani ali dolgotrajno razdraženi koži se posvetuj s strokovnjakom. Dobra kozmetična rutina je podpora, ne zamenjava za strokoven nasvet.

Če iščeš nego za suho, hrapavo ali občutljivo kožo, izberi izdelke, ki združujejo vlažilne sestavine, rastlinska olja in podporo kožni barieri. Odkrij MIKKA® kolekcijo za nego kože in sestavi rutino, ki koži pomaga zadržati več udobja, mehkobe in vlage.