Uvod v konopljine terpene

Terpeni so razred hlapnih ogljikovodikovih spojin, ki nastajajo v rastlini konoplje. So spojine, ki konoplji dajejo okus in vonj ter jih ljudje že tisočletja uporabljajo v aromaterapiji. Ameriška agencija za hrano in zdravila (FDA) je terpene priznala kot varne za uživanje in se uporabljajo v številnih živilskih in kozmetičnih izdelkih.

Terpeni in Terpenoidi

Številni posamezniki v industriji konoplje besede „terpen“ in „terpenoid“ pogosto ne ločijo, vendar med njima obstajajo bistvene razlike. Glavna razlika med terpeni in terpenoidi je v tem, da so terpeni ogljikovodiki v kemijsko nevtralni obliki, medtem ko so terpenoidi oksidirani. Pomislite na to kot na konopljin cvet. V surovi obliki ima rastlina konoplja terpene, ki so prisotni v trihomih. V procesu sušenja in obdelave cvetov pa se nekateri terpeni kemično spremenijo in postanejo terpenoidi.

Razlika med kanabinoidi in terpeni

Mnogi menijo, da so kanabinoidi najpomembnejši del rastline konoplje. Kot pa smo že govorili o »sinergiji delovanja« in njenih koristih, je poleg kanabinoidov enako pomembnih še nekaj drugih spojin, med katerimi so tudi terpeni. Terpeni niso značilni samo za konopljo. Pravzaprav so običajne spojine, ki jih najdemo v vseh rastlinah.

Dolga leta je veljalo prepričanje, da sta CBD in THC edini aktivni spojini konoplje, ki se lahko vežeta na endokanabinoidne receptorje. V študiji Julije Cavalli (2021) lahko vidimo, da so kanabinoidi po definiciji fenolne sestavine industrijske konoplje (Cannabis sativa L.) in do nedavnega edine naravne snovi, za katere je bilo znano, da se neposredno vežejo na kanabinoidne receptorje. V zadnjih letih pa poročajo o več naravnih spojinah rastlinskega izvora, ki niso kanabinoidi in delujejo kot ligandi kanabinoidnih receptorjev. Tako je bila definicija fitokanabinoidov nadgrajena tako, da vključuje vse naravne spojine rastlinskega izvora, ki imajo kemijsko podobnost s kanabinoidi in/ali lahko neposredno delujejo na kanabinoidne receptorje. Dokazi v tem članku podpirajo idejo, da bi lahko kanabimimetični terpeni medsebojno vplivali z CB1 in CB2 receptorji ter ter s svojim posebnim delovanjem vplivali številne fiziološke procese.

Najbolj raziskani terpeni najdeni v konoplji

Terpeni, ki jih sestavlja več kot 30.000 spojin, so povsod. Oglejmo si 10 najpogostejših terpenov, ki jih najdemo v konoplji.

Mircen

Eden najpogostejših terpenov, ki jih najdemo v konoplji, je mircen. Poleg konoplje je mircen prisoten tudi v hmelju in je odgovoren za pikanten in aromatičen okus piva. Izražen je tudi v limonski travi, ki se že stoletja uporablja v tradicionalnem ljudskem zdravilstvu.

Kariofilen

Terpen kariofilen je prisoten v številnih zeliščih in začimbah, vključno s črnim poprom, baziliko in origanom, določene vrste konoplje z visoko vsebnostjo tega terpena pa dajejo vonju pikantno, igrivo toploto, podobno kot cimetu in nageljnovim žbicam.

Linalol

Linalol se nanaša na dva enantiomera naravno prisotnega terpenskega alkohola, ki ga najdemo v številnih cvetočih in začimbnih rastlinah. Uporablja se za različne namene, večina pa temelji na njegovem prijetnem vonju. Linalol je brezbarvno olje. Spada med aciklične monoterpenoide.

 

Pinen

Pinen je aromatična spojina, ki jo pogosto najdemo v konoplji in ima vonj po – uganili ste – gozdu borovcev. Toda pinen lahko k aromatični izkušnji konoplje prispeva več kot le okus.

Limonen

Limonen je brezbarven tekoči alifatski ogljikovodik, ki se uvršča med ciklične monoterpene in je glavna sestavina olja lupin citrusov. Izomer D, ki se v naravi pogosteje pojavlja kot vonj pomaranč, je aromatično sredstvo v proizvodnji živil.

Terpinolen

Terpinolen najdemo v bezgu, muškatnem oreščku, kumini in jabolkih. Rastlina konoplje je impresiven alkimist, ki lahko proizvede na stotine kanabinoidov in terpenov.

Humulen

Subtilne zemeljske, lesne in pekoče note, ki dajejo hmeljnim pivom značilen okus in vonj, so delno odgovorne tudi za edinstven vonj konoplje. Hmelj in konoplja imata skupen terpen: humulen. Ta je zelo podoben mircenu.

Evkaliptol

Evkaliptol je monoterpenoid. Je brezbarvna tekočina, kemijsko je biciklični eter. Evkaliptol ima vonj po sveži meti in pekoče hladilen okus. V vodi je netopen, meša pa se z organskimi topili. Evkaliptol predstavlja 90 % evkaliptusovega olja.

Terpineol

Terpineoli so monociklični monoterpenski terciarni alkoholi, ki so naravno prisotni v rastlinskih vrstah. Obstaja pet pogostih izomerov terpineolov, od katerih sta α-terpineol in njegov izomer terpinen-4-ol najpogostejša terpineola v naravi. α-terpineol ima pomembno vlogo na industrijskem področju. Ima prijeten vonj, podoben vonju bezga, in je pogosta sestavina parfumov, kozmetike in aromatičnih dišav.

Ocimene

Ocimene je terpen, ki je odgovoren za nekatere sladke in zeliščne okuse nekaterih vrst konoplje, lahko pa prispeva tudi citrusne in lesne podtone. Ima lahko tudi številne zdravilne lastnosti in deluje poživljajoče.

Zaključek

Terpeni so enako pomembni kot kanabinoidi. Kanabinoidi lahko dobivajo največ pozornosti, in to je razumljivo; navsezadnje so edinstveni za rastline konoplje. A brez terpenov bi bili kanabinoidi veliko manj učinkoviti, poleg tega pa veliko manj aromatični.